SKOZI VRATA SOTESKE VIINTGAR V TRIGLAVSKI NARODNI PARK

V srcu Slovenskih Alp se nahaja Soteska Vintgar, v prvem slovenskem bio sfernem območju svetovne mreže UNESCO, kjer ljudje bivajo z naravo tako, da jo varujejo in ohranjajo. Mreža vključuje že 120 držav, v srčiki tega območja je zavarovan ekosistem Julijske Alpe, kjer so najbolj prepoznavne in najbolj cenjene za aktiven oddih v naravi destinacije kot Bled,Bohinj, Kranjska gora,dolina Soče. Vse do zadnje ledene dobe, več kot deset tisoč let, je imela narava Vintgar samo zase. Danes so to odprta vrata v Triglavski narodni park. 1600 m dolg prehod skriva več kot 600 rastlinskih vrst. Že od leta 1893 vodi tu urejena, varovana pot pod stenami Boršta in Homa, krasi jo reka Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Po lesenih mostovih in Žumrovih galerijah je speljana učna pot vse do slapa Šum. Letos so odpri prenovljeno pot. S prenovljeno infrastrukturo, digitalizacijo nakupa vstopnic, strokovnim vodenjem po soteski, električnimi shuttle trajnostnimi prevozi ter nadgradnjo krožne poti in vključitvijo dveh tematskih poti, Poti gozda in Alpske poti. Soteska Vintgar postaja še privlačnejša destinacija za obiskovalce, ki želijo doživeti naravno in kulturno dediščino ter raznolikost narave v srcu Triglavskega narodnega parka. Vse to, pa še mnogo več, me je navdušilo za organizacijo društvenega planinskega izleta. Ker je dogodek potrebno napovedati že veliko prej in je letošnje vreme nepredvidljivo, je zadeva toliko težja. Zaradi napovedi, da bo v ponedeljek, 10.6.2024, deževen dan, so sledile odpovedi. Vendar 47 udeležencev je z dobro voljo, v zgodnih jutranjih urah krenilo proti Bledu. Vmes je bilo kar nekaj padavin, vendar se je umirilo in samo rahlo deževje nas je spremljalo po čudoviti poti v soteski. Lepote so nas prevzela in v oblačnem vremenu je soteska zasijala v svoji luči. Na koncu še pogled na kamniti most, mogočni jez in na 13 m visoki rečni slap nad katerim smo naredili skupinsko fotografijo. Del skupine se je napotil na Blejsko Dobravo, do našega avtobusa. Preostali smo se odločili za Alpsko vintgarjenje, za zgodovinsko obarvano pot kralja Triglava. To je pot, ki v enajstih točkah prikazuje sodelovanje človeka z naravo, kjer začutimo utrip Alpskih vasi. Na zadnji točki smo s pogledom sredi kraljestva Julijski Alp, krono nosi Triglav 2864 m nad Slovenijo. Res, da razgledi niso bili taki kot sicer, videli smo obrise gora, Blejski grad, vasice po nami in da je bila grebenska pot na koncu blatna in so nam jo odsvetovali. Vendar mi smo že mnogo let planinci, pohodniki in znamo uživati v lepotah narave in gora prav v vsakem vremenu. Krožna pot nas je pripeljala do vstopne točke v Vindgar in električni avtobus nas je odpeljal
do parkirišča,kjer nas je počakal naš odlični šofer avtobusa. Po planu bi se radi ustavili še na Bledu, si ogledali zanimivo info točko Triglavska roža, poizkusili nazarensko dobre kremšnite, ki je prve izdelal Ištvan Lukačević iz Vojvodine, a enostavno ni šlo. Sledil je postanek v Campu Šobec s sprehodom ob jezeru in obisku novejše restavracije v alpskem slogu, ki je presenetila s prekrasnim ambientom. In nazadnje zaključek v Lovskem domu pod Stolom, v dolini Završnice, Pr medvedu, ob odlični gostinski ponudbi ter krajšim sprehodom do jezera, ko nas je ogrelo tudi sonce. V dežju smo začeli, v soncu zaključili spet en čudovit dan, ki smo ga preživeli v družbi, v prelepi naravi. Pravijo, da se tudi vreme lahko zrihta, če toliko misliš nanj in že en teden prej gledaš vse mogoče napovedi, iščeš nasvete prijateljev, vremenarjev. Na koncu se moraš odločiti sam in moja odločitev je bila težka, a prava. To je gotovo spodbuda, da kmalu spet kam in načrti so.

 

Elica Pavlič, DU Dolenjske Toplice