Občinski svet občine Dolenjske Toplice je včeraj, 27. februarja 2019 v prvem branju potrdil Odlok o proračunu občine Dolenjske Toplice za leti 2019 in 2020. Odloka bosta 30 dni v javni razpravi. Vaše pripombe lahko podate v Sejni sobi II., KKC Dolenjske Toplice.

19. marca goduje sveti Jožef, mož device Marije in predvsem zavetnik umirajočih,  očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin. Kolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku. Genealogija obeh evangelijev ga uvršča med potomstvo kralja Davida. Čeprav je bil kraljevskega rodu, Jožef ni bil bogat. Po vsej verjetnosti je bil reven, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« ob Jezusovem darovanju v templju (bogatejše družine so bile po judovski postavi dolžne darovati več). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji, vendar se je preselil v Nazaret v Galileji, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno 12 let. Predvidevamo, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Ostale zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo),

V priponki.

V sredo, 13. marca 2019 je na Podstenicah potekal sestanek s člani Čebelarskega društva Straža- Dolenjske Toplice, predsednikom ČZS Boštjanom Nočem, županom Francijem Vovkom, državno sekretarko na MKGP mag. Tanjo Strniša, direktorjem Kmetijskega inštituta Slovenije Andrejem Simončičem in predstojnico Slovenske čebelarske akademije Damjano Grobelšek. Dogovorili so se, da se pripravi pismo o nameri, s katerim bi inštitut to lokacijo, ki jo odlikuje izjemno dobra gozdna paša, vključil v del programa usposabljanja čebelarjev, društvo bo mlade člane spodbudilo k vpisu v tečaj za inštruktorje čebelarstva pri čebelarski akademiji, občina z zainteresiranimi partnerji  pa bo kandidirala na Javni poziv LAS-a STIK za pridobitev potrebnih sredstev  za nabavo sodobne didaktične opreme.

          

Akcija 40 dni brez alkohola poteka od srede, 6. marca, do sobote, 20. aprila 2019. Slovenska Karitas s soorganizatorjema Javno agencijo RS za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net organizira akcijo v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, ki so posledica alkohola. Več: http://www.nijz.si/sl/sopa-ze-drugo-leto-v-akciji-40-dni-brez-alkohola-za-odgovoren-odnos

Spomladi se povečujejo opravila na vrtovih, njivah, sadovnjakih ali v okolici. Pri teh opravilih nastajajo večje količine obrezanega vejevja, grmičevja, pokošene trave ali žive meje, odpadnega listja, rož, zemlje ali drugih odpadkov, ki sodijo med zeleni vrtni odpad. Tovrstnih odpadkov ne smemo nikoli odložiti v nenamenske zabojnike, kot je na primer zabojnik za preostanek odpadkov ali v druge zabojnike na ekoloških otokih. V manjših količinah jih lahko odložimo le v rjavi zabojnik za biološko razgradljive odpadke. S pravilnim zbiranjem zelenega reza lahko, kot pri biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkih, pridobimo dragoceno surovino, ki je primerna za nadaljnje kompostiranje. Tako odpadek s primerno predelavo vrnemo v naravni snovni krog, v obliki gnojila – komposta. Večje količine zelenega odreza pa lahko pripeljete v Zbirno reciklažni center na Podbevškovo 12., v Novo mesto.

V vsej množici tujih praznikov, ki smo jih skozi zgodovini posvojili kot »naše« pa marsikdo pozabi, da imamo Slovenci svoj praznik zaljubljencev. To je Gregorjevo, 12. marca, ko se po tradiciji ptički ženijo. Včasih je bil to prvi pomladni dan in zanj je veljalo, da so se dekleta takrat ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je namreč naznanila, kakšen bo njen mož. Dan je dobil ime po Gregorju Velikem, rojen okoli 540 v Rimu, papežu in cerkvenem učitelju. Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov, učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba. V obrtniških in delavskih krajih

Seminar »Človek je najvrednejši kapital podjetja – kako voditi ljudi v majhnih podjetjih«, bo potekal v torek, 19. 3. 2019 s pričetkom ob 12. uri v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik i Delavnica »Zgradite svojo profesionalno identiteto in stopite na pot poslovne odličnosti«, ki bo potekala v četrtek, 28. 3. 2019 s pričetkom ob 13. uri v predavalnici OOZ Novo mesto.

Na NIJZ vsako leto objavijo obsežno publikacijo, ki prikazuje podatke in informacije o nekaterih vidikih zdravstvenega stanja prebivalstva, zdravstvenem sistemu, financiranju zdravstva in pomenu okolja pri vplivu na zdravje prebivalcev v najširšem pomenu. Publikacija Zdravstveni statistični Letopis Slovenije, katere začetki segajo v leto 1965, je osvežena s podatki leta 2017 in vsebuje jasne grafične prikaze, vizualizacije ter infografike, vključeni pa so tudi kratki vsebinski poudarki, ki spremljajo vse oblike prikazov podatkov. Več na povezavi: http://www.nijz.si/sl/nova-izdaja-zdravstvenega-statisticnega-letopisa-slovenije-za-leto-2017

Dva dneva po največjem prazniku žena pridejo na vrsto moški. 10. marec je dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308-324), ki je v kristjanih videl sovražnike. Svojim vojakom je z odlokom naročil, da se krščanstvu odpovejo, pri tem pa ga je  presenetil upor štiridesetih vojakov, ki jih je zato obsodil na smrt. Odpeljali so jih do zmrznjenega ribnika ter jih vrgli vanj. Kljub vsemu je Licinij mučenikom tik pred smrtjo ponudil še zadnjo priložnost in jim ob ribnik namestil toplo kopel, ki je bila namenjena spreobrnjencem. Premislil se je le eden od vojakov, ki je iz ledeno mrzlega ribnika v želji po življenju skočil v toplo kopel, vendar je zaradi nenadne spremembe temperature vseeno umrl. Stražar, ki je opazoval neznosno trpljenje, je odvrgel svoja oblačila in se pridružil pogumnim vojščakom v ribniku, zaradi česar je mučenikov vseeno ostalo 40. Skozi čas se je izoblikovala n

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Tega dne se spominjamo dogodka iz leta 1857, ko so ženske delavke zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. Danes se praznuje v okoli stotih državah. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v nekdanjih komunističnih in socialističnih državah. Tega dne ženskam namenimo veliko cvetja in d

Dan po tem, ko je dovoljeno skoraj vse, nastopi pepelnična sreda in obdobje postnega časa. Praznuje se na sredo, 46 dni pred veliko nočjo (40 dni in 6 nedelj, ko post ne velja). Pepelnična sreda je prvi postni dan, praznovanje tega dne pa je Cerkev uvedla po letu 1091. Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom. To je bilo sicer poznano že prej. V stari zavezi tako zasledimo, da so se ljudje oblekli v raševino in se potresli s pepelom. S postom se začenja čas bolj osebnih odrekanj in s tem še bolj duhovna priprava na največji krščanski praznik, ki sledi na koncu posta, veliko noč.

V naslednjih tednih Razvojni center Novo mesto prireja tri zanimive delavnice za ponudnike na Dolenjskem. Vabljeni k prijavi. Prijave na povezavah:  https://www.visitdolenjska.eu/seminar-za-ponudnike-nastanitev.html https://www.visitdolenjska.eu/odlicnost-v-turizmu.html https://www.visitdolenjska.eu/pospesevanje-turisticnih-inovacij.html

Pust je po tradiciji čas norčij, šemljenja in razgrajanja. Datum pusta je premakljiv in je odvisen od velike noči. Ker bo leto velika noč pozna, je pozen tudi pust.Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz tvorjenke»mesopust«, iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva, ki pomeni »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes pust nima več nekdanjega pomena, še vedno pa je ohranjena navada praznovanja, šemljenja in pripravljanja značilnih pustnih jedi. Praznične jedi se v različnih krajih razlikujejo, vendar pa povsod velja, da je pust praznik, ko se je treba do sitega najesti, pa četudi je bila prej revščina pri hiši. Pustna hrana mora biti čim bolj mastna, ocvrta in posuta