Planinsko potepanje na stene Sv. Ane (964 m)

Gozd ni le z drevjem poraščeno območje, je veliko več. Poizkusi zamižati in začuti njegov utrip. Kaj slišiš? Petje ptic? Ali šum vetra v krošnjah dreves? Poizkusi globoko vdihniti. Kako diši zemja spomladi, kako dišijo jesenske gobe in smrekova smola. Dotakni se hrastovega debla in poizkusi uganiti njegovo starost.Gozd se neprestano spreminja, v vsakem letnem času ga drugače občutimo. Tako piše na na eni izmed označb na RIBNIŠKI NARAVOSLOVNI POTI. Ta pot, ki vodi iz Ribnice do Sten Sv.Ane je nekaj posebnega, saj obiskovalcu omogoča, da se v razmeroma kratki višinski razdalji, seznani s tremi višinskimi vegetacijskimi pasovi. PD Ribnica je poskrbelo za lepo označitev vseh značilnosi poti, ki je polna naravne in kulturne dediščine.

6.7.2017, se je skupina ljubiteljev hoje in druženja odpravila na planinsko potepanje, v organizaciji DU Dolenjske Toplice, na Malo goro, da doživi gozd v tem poletnem dnevu. Gozd nam je nudil senco, hodili smo po mehkih gozdnih poteh, ob robu katerih je nešteto cvetlic in doživeli gozd v vseh treh pasovih. Najprej nižinski gozd, nato predgorski bukov in nad 900 m dinarsko jelovi-bukov gozd.

Pot vodi iz Ribnice mimo Jamarskega doma pri Francetovi jami, mimo kmetije Seljan, to je samotna hribovska kmetija iz leta 1823, ki je zapisana v Francisejski kataster. Tudi oglarjenje se je zapisalo v zgodovino. Pot ni zahtevna in že smo pri cerkvi Sv.Ane občudovali lep pogled na Ribnico, Veliko in Travno goro, do Javornikov, Nove Štifte....

Ribnica ima slavno zgodovino, mnoge imenitne može od skladatelja Jakoba Petelina Galusa do jezikoslovca Stanislava Škrabca...Ribniška dolina, razpeta med gozdovi Male in Velike gore, s polji ob Bistrici, strnjenimi vasmi, kjer marljivi prebivalci izdelujejo suho robo. Izstopa cerkev Sv. Štefana z dvema zvonikoma, ki jima je Plečnik dal kroni, da sta simbol tega starodavnega središča Kranjske...Posebno v časteh pa je cerkev Sv.Ane, ki je prvič omenjena  leta 1576. Strela in ogenj sta jo poškodovala in leta 1988 je bila obnovljena. Napravili so nov oltar, daritveni oltar je delo kiparja Staneta Jarma in prelepe slike križevega pota, na slavoloku freske slikarja Lojzeta Čemažarja, kipar Drago Košir je izrezljal bogata vhodna vrata...Žal smo v notranjost zrli skozi mala okenca na vratih...Nedaleč od cerkve  je Planinska koča, ki je odprta samo za vikende. Izročilo pravi, da je bil v bližini tabor v času turških vpadov in so kurili kres, ki je opozarjal nanje kot ognjeni telefon. Nadaljevali smo do vrha, kjer je kamnita piramida in do sten, iz katerih je pogled na Struško dolino, tudi Kamniške Alpe smo videli....in še marsikaj..

Vrnili smo se do Jamarskega doma pri Francetovi jami. Jama ni odprta za oglede. Ime je dobila po sedmerici Francetov, ki so se prvi spustili vanjo. Pri domu imajo kar nekaj štirinožnih prijateljev, ki se niso dali motiti pri lenarjenju v tej poletni vročini. Uživali smo v senci mogočnih dreves ob dobri gostinjski ponudbi...

Primerno, lepo, za marsikoga novo pot smo si izbrali in lep dan preživeli skupaj....