PUSTNI TOREK NA TREBANJSKEM VRHU

Vesela družba v sončnem jutru na železniški postaji v Novem mestu je bila zagotovilo, da si bomo naredili lep dan. Skupina 24 udeležencev pohoda DU Dolenjske Toplice je pustni torek začela  s kavico in brezplačnimi krofi  v slaščičarni Julija v Trebnjem. Maske naših članov in veselje naše skupine so pritegnili  pozornost ostalih in privabili nasmehe na obraze. 

S pohodom smo pričeli pri trgovskem centru Spar in preko Temenice, dolenjske ponikalnice, nadaljevali pot proti Odrgi. Šli smo čez podvoz avtoceste in zagrizli v hrib. Hodili smo po gozdni, neoznačeni poti, ob kateri  zvončki oznanjajo prihod pomladi. Del poti je tudi del Baragove poti. Baragova pohodna pot je krožna pot, poimenovana po slovenskem misijonarju in škofu v Ameriki, Frideriku Baragi. Začne in konča se v Trebnjem ter poteka mimo Belšinje vasi, Griča, Luže, Male vasi, Knežje vasi, Dobrniča, preko Grmade in Vrhtrebnjega. Dolga je 18 kilometrov in je vseskozi označena ter opremljena s pojasnjevalnimi tablami. Po uri in pol smo dosegli Trebnji vrh, 581 m visok hrib, ki se nahaja jugozahodno od Trebnjega.  Na vrhu je vpisna skrinjica z vpisno knjigo in žigom. 

Po kratkem postanku smo se spustili do lovskega doma in obeležja 15. poldnevnika. 15. poldnevnik določa zemljepisno dolžino v vrednosti 15°00’00”. Poldnevnik je navidezni polkrog, ki povezuje oba Zemljina tečaja. Mreža poldnevnikov je zaradi rotacije Zemlje okoli lastne osi izredno pomembna pri določanju datumske meje in časovnih pasov na Zemlji. Naš planet je razdeljen na 24 časovnih pasov, od katerih je vsak širok 15°. 15. poldnevnik, ki poteka po sredini prvega časovnega pasu, določa točen srednjeevropski čas. Je še kaj lepšega kot odkriti nekaj novega ter se vrniti domov bogatejši za nova izkustva in spoznanja? 'Slovenski Greenwich'' je za slovenski prostor pomemben z več vidikov, tako s strokovno-izobraževalnega oz. geografsko-geodetskega kot tudi s turistično-promocijskega vidika. Kamnito obeležje 15. poldnevnika je zgrajeno na razgledni točki nad Vrhtrebnjem. Na kamniti mizi je postavljen bronasti relief Slovenije, v katerem so označena glavna mesta mestnih občin, pomembnejše razgledne točke po Sloveniji in potek 15. poldnevnika. 

Spustili smo se do vasice Vrhtrebnje. Po izročilu naj bi tu stal srednjeveški grad na Kunklnu, priče temu so ostanki kamnov in ometa, na katere so kmetje naleteli pri oranju.  Prijazni domačini  so nam pripravili presenečenje. Ogledali smo si notranjost cerkvice Sv. Jakoba, ki je prvič omenjena 1526. Je baročna stavba s 27 m visokim zvonikom. V cerkvi so posebni vitraži  argentinskega Slovenca Marka Jermana, korske stranice pa krasijo tri slike slikarja Nikolaja Mašukova. Hvala domačinom za prijazno dobrodošlico z lokalnimi dobrotami. Lepo je v vasi, kjer so še kmetije, kjer še dobiš doma pridelano zelenjavo, mesne dobrote, ..., kjer imajo še živino, kozolce, hleve, travnike, kjer življenje teče kot nekdaj! Zavidanja vredni so pogledi po dolenjskih hribčkih in dolinah, ki pobožajo dušo, tam spodaj pod mogočnim Triglavom in s KSA v ozadju. Poslovili smo se gotovi, da se še vrnemo. Povratek je sledil po označeni poti PZS, mimo jam do Trebanjskega gradu, zgrajenega okoli leta 1000. Grad je ohranil nekaj svojih starinskih delov: četverokotni stolp, ki ima rimske temelje, okrogli stolp s skrivnim izhodom iz turških časov ter levo in desno krilo stavbe iz začetka 16. stoletja. Ob gradu se spuščajo kamnite stopnice; ob dostopu nanje je piedestal s precej poškodovano plastiko marmornatega antičnega leva. 

Pohod smo zaključili v restavraciji KZ Trebnje. Zadovoljni obrazi udeležencev so največja nagrada za uspešno izpeljani planinski izlet. In z vlakom nazaj, domov v Novo mesto, v Dolenjske Toplice.

Foto in besedilo: Elica Pavlič