TOPLIŠKI UPOKOJENCI V KRANJU

Kranj je bil naš aprilski izbor v okviru potovanj z vlakom po Sloveniji. Spet se nas je zbrala lepa skupina.  Vlakovna povezava je bila  hitra, tako da v Ljubljani ni bilo časa za jutranjo kavico, ki pa smo si jo privoščili  ob prihodu na železniško postajo v Kranju. Dogovorjeni smo bili za dva vodnika, zato smo se razdelili v dve skupini.

Odpravili smo se na sprehod mimo energijskega grobišča z znamenitimi kamni, po desnem bregu  Save. Čudoviti pogledi na zasnežene Karavanke in na staro mestno jedro, ki se dviga na skalnatem pomolu nad sotočjem  reke Save in Kokre, so nakazovali lep dan. Prečkali smo most čez Savo in se mimo nakupovalnega centra podali na Savski otok, se sprehodili po Majdičevem logu, od koder se je lepo videlo  pogorišče  mlina. Preko kanala smo se povzpeli do vhoda v rove pod starim Kranjem. Podzemni rovi so bili zgrajeni med 2. svetovno  vojno in so dolgi 1300 metrov ter široki dva metra. Uporabljali so jih kot zaklonišče, danes pa so preurejeni v turistično znamenitost. V rovih smo se sprehodili mimo panojev z opisi pomembnih dogodkov skozi zgodovino in prišli na prvi izhod v kanjon Kokre, globine 30 m. Iz kanjona smo se spet spustili v rove, kjer smo si ogledali še razstavo fosilov in mineralov, občudovali konglomeratne stene in čisto prave kapnike. Na koncu nam je vodnica omogočila  simulacijo bombnega napada na mesto. Prav veseli smo bili, ko smo spet zagledali svetlobo na izhodu iz rovov. Povzpeli smo se po stopnicah,  ki so nas pripeljale do vrha skalnega pomola - prvega poseljenega prostora v Kranju, pred  6500 leti. Od tod smo se podali na razgledno ploščad, s katere se odpira razgled na dolino reke Save, sotesko Kokre, industrijski predel mesta in na Šmarjetno goro.

Tudi arhitekt Jože Plečnik je pustil svoj pečat v Kranju. Uredil je  vhod v mesto s stopniščem, vodnjakom in arkadami. Pogled na njegove umetnine je bil prav veličasten. Pot smo nadaljevali  proti Glavnemu trgu in se ustavili pri mogočnem Prešernovem spomeniku, ki stoji pred Prešernovim gledališčem, z značilnimi Plečnikovimi arkadami in posebno oblikovanimi lučmi. Na drugi strani stoji Cerkev Sv. Kancijana, zanimiva, malo drugačna, v kateri se je občutila posebna energija. Mimo kostnice in krstilnice iz 6. stoletja, kjer so več kot tisoč let pokopavali umrle, smo prišli do vodnjaka, Mestne hiše, Prešernove in  Pavšlerjeve hiše, kjer je Galerija Prešernovih nagrajencev.

Naš ogled Kranja se je na Glavnem trgu tudi končal. Razpršili smo se po mestu, si privoščili kosilo in se ob dogovorjeni uri spet zbrali na železniški postaji. Ugotovili smo, da bi se v to naše srednjeveško mesto, ki je tretje po velikosti, lahko še enkrat pripeljali, saj je ostalo še veliko zanimivosti. V poznih popoldanskih urah smo bili spet v domači dolini. Naš naslednji vlak se bo ustavil v Škofji Loki. Dobrodošli.

Martina Klobučar

album fotografij

https://dudolenjsketoplice.si/