OBČINSKA REDARKA OPOZARJA

Zelenega vrtnega odpada ni dovoljeno sežigati

Vse več je občanov, ki jih motita dim in smrad ob sežiganju vrtnega odpada(veje, trave, listje, rože, plevel, gnilo sadje in podobno), sploh v teh spomladanskih dneh, ko ozračje že tako stiska nizek zračni pritisk.

Zelenega vrtnega odpada ni dovoljeno sežigati! Tovrstne odpadke je pametno kompostirati in jih uporabiti kot gnojilo, na pravi način, kar pa kurjenje prav gotovo ni. Na vrtovih in njivah ali pa ob sadnem drevju v sadovnjakih se rastlinske odpadke lahko plitvo zadela v zemljo, kar jo razrahlja in obogati, nahrani mikroorganizme, ki so zdravemu vrtnarjenju še kako potrebni.

Prav tako ni dovoljeno kuriti plastike, gume, papirja, obdelanega lesa(pohištvo, stavbni les) in  vsakovrstno embalažo. Tovrstne odpadke je nujno odložiti v ustrezen zabojnik, v kolikor pa je tega več, pa odpeljati v zbirno reciklažni center.

Tudi aktivnim kmetom, ki sledijo ohranjanju zdravih in rodovitnih tal ter varovanju zraka, osnovna kmetijska zakonodaja prepoveduje kurjenje žetvenih ostankov na njivah, ker to zmanjšuje biološko aktivnost tal, organske snovi v tleh, predvsem pa onesnažuje okolje. Vse več je torej recikliranja rastlinskih ostankov in odpadkov v kompost, sami pa ste najbrž tudi že opazili, da naši kmetje ostanke koruznice, slame, krompirjevke zadelajo z oranjem v zemljo.

 Sploh pa je sežiganje lesnega in rastlinskega odpada prepovedano v gozdovih, na njihovem obrobju, ob cestah in na brežinah cest, na javnih prostorih in v bližini javnih cest, ki potekajo običajno ob naseljih, proizvodnih obratih in pogosto tudi komunalne infrastrukture(vodohrani, kanalizacijski jaški, odzračevalniki in podobno).  

Skratka – kurjenje in sežiganje odpadkov v naravi je prepovedano in neekološko početje. Zato je temu primerna tudi zakonodaja in, seveda, globe! Za posameznika 400€ in za pravno osebo, ki zbira in sežiga komunalne odpadke na nepravem mestu, 1.400€.

 Prihaja pa tudi čas kresovanj in druženja. Materiala za kres se ne sme kar kjerkoli zbirati čez zimo in pomlad, in vanj ne sodijo gume, plastika, hitreje gorljive snovi!  Za to mora biti posebej prostor, kurišče, ki mora biti očiščeno vseh ostalih gorljivih snovi, omejeno z negorljivim materialom(peskom, zidaki, kamenjem) in primerno oddaljeno(od 100 do 150m) od vsega že zgoraj naštetega(naselij, komunalne infrastrukture, proizvodnje, obdelanih njiv…). Kres mora biti ves čas kurjenja pod nadzorom organiziranega požarnega varstva, in v primeru, da med tem zapiha veter, mora biti tudi takoj pogašen in pokrit z negorljivim materialom. V primeru, da pa že pred zažigom kresa piha, se pa tega sploh ne sme prižgati!

Upoštevati je treba tudi daljša sušna obdobja, javna opozorila zaradi požarne ogroženosti, ker je površina zemljišča, kjer bi radi zakurili kres, prepredena s posušenimi koreninicami in ostanki rastlin, ki zlahka povzročijo širitev ognja izven kurišča tudi takrat, ko smo ogenj že površinsko pogasili, pokrili z negorljivim materialom, se pa ta po določenem času lahko razširi preko tlečih suhih koreninic.

Z upoštevanjem navedenega lahko skupaj preprečimo marsikakšen požar in intervencijo gasilcev ter policije!

KARMEN CESAR