Šola v naravi

V zadnjem tednu pred novoletnimi počitnicami nam je uspelo, da smo več kot uspešno izpeljali Šolo v naravi na Soriški planini. Najpomembnejši cilj je bil, da se učenci naučijo osnov smučanja, če jih še ne poznajo, ostali pa nadgradijo svoje znanje smučanja. Udeleženih otrok je bilo kar veliko, spremljevalci smo bili: svetovalna delavka Helena Arzenšek Krajačič, razredničarka 6. a, Helena Jordan ter oba športna pedagoga Gašper Štih in Igor Kovač. Za ženski del ekipe lahko rečem, da je bila najina nova izkušnja izjemna. Ob stalnem spremljanju dogajanja na terenu in v bivalnih prostorih, sva bili v najrazličnejših vlogah. Bilo je pestro, včasih žalostno, navdihujoče…

Učenci so svoja doživetja opisovali doma, kasneje pa tudi v šoli: nekateri navdušeno, nekateri malo manj, vsi pa so bili enotnega mnenja: »Veliko smo se naučili«.

Nekaj njihovih vtisov prilagam, kot so jih sami zapisali:

Gal: Ko so nam v šoli povedali, da bomo letos šli v šolo v naravi in se tam učili smučati, sem bil navdušen. Po kar dolgi vožnji z avtobusom smo prispeli. Naš razred je bil nastanjen v koči Lajnar, ki je bila zelo lepa. Razporedili smo se v sobe. Sobe so bile zelo udobne in lepe. Že prvi dan smo šli na smučišče. Smučišče je bilo lepo urejeno, bilo je veliko snega in ni bilo gneče. Učitelji smučanja so bili izredno prijazni in vsi smo dan za dnem bolj obvladali smučanje. Lepo so nas razvajali tudi kuharji, saj so spekli celo rojstnodnevne torte, ker so nekateri imeli rojstni dan. Vse, kar so nam postregli, je bilo zelo okusno, najbolj pa mi je bil všeč samopostrežni zajtrk. V četrtek smo smučali tudi po progi s količki in vsem je dobro šlo. Konec tedna smo se vsi prijetno utrujeni in zadovoljni odpravili domov.

Eva: V šoli v naravi na Soriški planini mi je bilo kar všeč. Motili so me določeni odnosi. Naša soba je imela veliko prostora, kar mi je bilo precej všeč. Nismo pa imeli prav veliko časa, da se spočijemo, saj smo bili vpeti v kar veliko dejavnosti. Urnik se mi je zdel preveč natrpan. Smučanje se mi je zdelo zabavno, saj so bili učitelji prijazni z nami. Naučili so nas veliko stvari, ki jih prej večina ni znala. Popravili so naše napake in kar hitro smo jih izpopolnili sami.

Všeč so mi bili tudi talenti, kjer so bile zanimive točke. Všeč mi je tudi bilo, ker smo lahko zvečer imeli telefone in poklicali domov. Ena slaba stvar pa je bila tudi, da nismo imeli ure, in če si se zbudil prehitro, nisi mogel pogledati, koliko je ura. Všeč mi je tudi bilo, ker je bila samopostrežna solata in dober čaj. Cel hotel je bil tudi zelo lepo opremljen in čist. Dobro je tudi bilo stojalo oziroma grelnik za pancerje, ki jih je lepo posušil in tudi boljši občutek je bil, ker so bile smuči na varnem. Tam tudi ni bilo preveč prometno, kar je bilo zelo dobro. Tam sem spoznala kar nekaj zanimivih stvari.

Tija: Meni je bilo zelo zabavno in lepo. Sobe so bile lepe in majhne. Smučišče je bilo urejeno in veliko. Bili smo v štirih skupinah, zaradi razlik v znanju smučanja. Zajtrki, kosila in večerje – vse je bilo zelo dobro. Po večerji smo imeli različne dejavnosti:  predstavljali smo sobe, šli smo na nočni pohod, imeli filmski večer, disco večer… Bilo je zelo zabavno. Jaz nisem znala smučati in sem zelo vesela, da sem se lahko naučila. Hvala za tako dobro šolo v naravi, ki sem jo imela.

Erazem: Do cilja smo se vozili cele tri ure. 6. a je bil v hotelu Lajnar, 6. b pa v brunarici. Prvi dan smo se še navajali in določili skupine smučanja. Drugi dan smo smučali dopoldne in nato še popoldne. Vmes smo imeli seveda okusno malico. Tretji dan ni bilo zelo dobro vreme, bila je megla. V četrtek smo imeli tekmovanje v kategoriji veleslalom, jaz sem dosegel tretje mesto. Po večerji smo se odpravili na pohod. Videli smo ratrake in zvezde. Zadnji dan smo zjutraj po zajtrku spakirali kovčke in odšli smučat. Takrat je bilo še več megle. Ko smo končali, smo pojedli kosilo in se odpravili. Konec.

Loti: Ob prihodu na Soriško planino so nas pričakale lepo urejene hotelske sobe, ki so bile zelo udobne. Hrana je bila zelo okusna, všeč mi je bilo, ko smo dobili zelo sladek čaj. Pri smučanju smo bili razdeljeni glede na znanje smučanja. V tem tednu smo se naučili, kako se pravilno obuje in obleče smučarsko opremo. Dopolnjevali smo znanje smučanja. Nekateri so bili prvič na smučeh, oni so se naučili smučati. Imeli smo večerni pohod, ki je bil zelo naporen, saj se je sneg udiral. Na smučanju smo se zabavali in veliko novega naučili.

 Jan: Šola v naravi se mi je zdela nadvse zanimiva. Imeli smo odlično hrano, odličen hotel in še najboljše učitelje. Vsi smo se naučili dobro smučati. Celo tisti, ki še nikoli niso stali na smučeh, so do konca tedna odločno stali na njih in smučali varno. Vse mi je bilo zanimivo. Praznovali smo štiri rojstne dneve, pojedli smo tri cele torte, imeli smo celo karaoke. Dnevi so bili kar naporni. Smučali smo pet ur dnevno, ampak rezultat truda je bil odličen. Prva noč v naši sobi je bila nenavadna. Prijatelj je imel uro in smo zamešali alarm s pravim časom. Zbudili smo se ob pol enih zjutraj, ker je bila polna luna, smo mislili, da se jasni. Hoteli smo se že obleči. Učitelji so nas budili ob sedmih, imeli smo čas, da pospravimo sobo (tekmovanje za najbolj urejeno sobo) in se pripravimo na zajtrk. Dnevi so hitro minili, bližal se je petek. Nekateri veseli, nekateri žalostni, smo se odpravili proti šoli. Vsi pa smo se veselili prihajajočega Božiča in snidenja s starši.

Iva: V šoli v naravi mi je bilo zelo všeč. Vsak dan smo smučali, zato smo zvečer hitro zaspali. Prej smo imeli pa tudi naloge iz zvezkov in malo igranja. Čaj je bil zelo dober in hrana tudi. Postelje so bile udobne, počutili smo se kot doma. Zadnji večer smo imeli nočni pohod, ki je bil zelo naporen. Veseli smo bili, ko smo prišli do vrha vsi. V petek sem bila žalostna, ker je bil zadnji dan, strah me je bilo, da bom nekaj pozabila. Na srečo sem prinesla vse domov.  Upam, da se mi bo kaj takega še kdaj zgodilo, ker sem preživela enega od najlepših dni tega šolskega leta.

Maruša: V ponedeljek zjutraj, 20. decembra, smo se učenci šestih razredov odpravili v šolo v naravi na Soriško planino. Vozili smo se skoraj tri ure, vmes smo imeli tudi kratek postanek. Nastanili smo se v hotelu Lajnar  in Brunarica. Na Soriški planini smo imeli natrpan urnik. Razdeli smo se v skupine glede na znanje smučanja.  Smučali smo kar dvakrat na dan, vmes smo imeli malo počitka. Zvečer smo imeli zanimiv pouk, ker ni bil tak kot v šoli. Po okusni večerji smo imeli  večerne aktivnosti. Pri večernih aktivnostih smo se igrali, peli, plesali, gledali film, zadnji večer pa smo šli na nočni pohod do vrha vlečnice. Imeli smo tudi štiri slavljence in tri torte. Vsako jutro smo imeli tudi ocenjevanje po sobah. Na Soriški planini smo uživali, se zabavali in kaj tudi naučili. Šola v naravi se nam je vtisnila v  lep spomin.

Ela: Bilo je mrzlo jutro in z učitelji in s sošolci smo se z avtobusom odpravili na Soriško planino. Učitelji so nas lepo sprejeli in bili so zelo prijazni. Ko smo prišli na planino, sem bila zelo presenečena, kako je tam lepo. Odšli smo na smučišče, kjer je bilo zelo zabavno. Smučali smo vsak dan. Popoldne pa smo imeli ostale zaposlitve in druženje. Hrana je bila odlična. Tam bi lahko bila še dolgo časa. Imela sem se zelo lepo, če bi lahko, bi še enkrat vse ponovila. Ostali so mi zelo lepi spomini.

Ema: v ponedeljek, 20. 12., smo prišli v šolo veseli, navdušeni, pod stresom. Vse smo spakirali in se začeli voziti. Po dolgih urah vožnje smo prišli na cilj. Ko smo prišli v sobe, smo bili presenečeni. Bile so zelo lepe. Na smučanju je bilo za nekatere zelo stresno, za druge zabavno. Nato smo dobili slastno in dobro hrano.  In tako vse do četrtka, ko smo šli na pohod. Mislili smo, da smo pripravljeni, pa ni bilo tako. Začeli smo gaziti v cel sneg. Bilo ga je skoraj en meter. Mrzlo je bilo, luči nam niso delale, bili smo utrujeni. Že na poti smo padali kot domine. Zvečer pa tudi v posteljo. Ko je prišel petek, smo še zadnjič smučali, rekli adijo smučišču, učiteljem, sobam in zelo dobremu čaju.

Helena Jordan, prof.