Pismo Deklice z Rastočo knjigo

Rastoča knjiga

Deklica z Rastočo knjigo

Združene Rastoče knjige sveta

Častni pokrovitelj projektov je Državni svet Republike Slovenije

Ljubljana, 16. november 2020

To sem jaz, Deklica z Rastočo knjigo

Toplo pozdravljeni, srčni ljudje!

Prišla je jesen, letni čas, ki ima po eni strani izjemno lepo in tudi bogato predstavo, saj nas narava razveseljuje s svojimi barvami in neštetimi darovi na naših poljih, vrtovih, sadovnjakih, vinogradih, gozdovih… Po drugi strani pa je čutiti žalost, saj je čedalje manj sonca, noči postajajo daljše, listje odpada in prihaja obdobje različnih dihalnih obolenj. Letos je še posebej hudo, saj koronavirus seje med nas hudo bolezen, ki vse nas dela živčne in zaskrbljene. Zato sem se odločila, da vam napišem pismo, ki bo nekoliko drugačno od dosedanjih. Vsebovalo bo moje veselje in neizmerni optimizem, da živim med vami ter prepričanje, da bomo spomladi zadihali spet radostno in s polnimi pljuči.

Sem Deklica z Rastočo knjigo, ki sem si za svoj dom izbrala naš čudoviti raj pod Alpami. Že skozi pripovedke sem spoznala, da je ta zemlja nekaj posebnega. Ko sem poleg lepe pokrajine spoznala še vse čudovite ljudi, kleno voljo slovenskega srca, predvsem pa veličino slovenske besede in ljubezni, vtkane v vsak verz, zgodbo, sem vedela, da sem se odločila pravilno. Vesela sem vsega, kar nas je oblikovalo, učilo, bodrilo. In prav to nam daje moč, da tudi v časih, ki niso rožnati, črpamo veličino človeške ljubezni, humanosti, medsebojnega sodelovanja in skupaj naredimo nov korak. Zrelejši za vsa spoznanja, z zavedanjem, da so z nami nove generacije, ki zelo dobro vedo, kaj moramo ljudje narediti, da bomo ta svet obarvali v barve lepot človeškega obstoja.

Ne zmorem vam povedati, s kakšnim veseljem in ponosom sem prebirala odgovore ljudi na moje zadnje pismo. Pri marsikaterem zapisu so se mi v očeh zaiskrile solze bisernice. Kajti njihova beseda je bila čista, iskrena, prežeta z upanjem in srčno želim, da deluje tudi na vse nas, ki udejanjamo naše lepo gibanje.

Saj veste, da sem tudi nekoliko samozavestna deklica, ki lahko z višav, kamor so me ponesle modre besede slovenskih ustvarjalcev, ljubezen in vera v dobro, vidim v ta svet. V svet, ki hrepeni po tem, kar mi, Slovenci, sporočamo s svojo himno – da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. To pa bomo dosegli le na en način – ko bomo z vso ljubeznijo in spoštovanjem sprejeli sebe, svojo družino, svoj kraj, svojo domovino, Evropo in celotno Zemljo, da bomo s hvaležnostjo vedno znova »rastli iz večnih bokov zdrave zemlje« in s širjenjem ljubezni rešili ta svet.

Vesela sem, da že sedaj, in bomo še bolj v času predsedovanja Evropskemu svetu, z vsem, kar od vekomaj smo, povezovali ljudi v Evropi. Da bo naših posebnih 27 knjig, ki so temelj besed, vsebesed, vsečutenja, ogledalo človeštva in ene same ljubezni, vsem nam v radost in pogum, da ustvarjamo lepši danes in še lepši jutri. Prav zato tako močno želim, da se vrnejo časi zdravja, smeha in možnosti za delo, da bodo k meni na obisk spet prihajale srečne družine, razigrani otroci, skupine iz celega sveta. Ker se takrat počutim še posebej lepa in občudovana in vem, da je s tem občudovana moja dežela.

Združene Rastoče knjige Evropske skupnosti bomo prikazali Evropi kot naš strateški prispevek k sožitju na posebni slovesnosti. Na njej bodo sodelovale vse skupnosti, ki gradijo Rastočo knjigo in vse njene dele.

Še nekaj želim danes posebej izraziti – svojo globoko hvaležnost našim prednikom, ki so z vso ljubeznijo obdelovali polja, ustvarjali domove in v njih čuvali slovensko besedo »kot lučko, da ne ugasne«, da je lahko postala kruh za naše Duše, da nam na vsakem koraku hrani Srce in vliva pogum za napredek, za rast. Ljubeča hvala vsem našim ustvarjalcem knjig, pesmi, vsega, v kar so prelili trenutke obstoja čudovite narave, ljudi, ljubečih vezi. S to hvaležnostjo tlakujmo pot naprej, povežimo se v skupnost, ki bo v resnici, poštenju in ljubezni zmogla dati človeštvu največ. Le tako bomo s ponosom zgled, bomo srce neke širše skupnosti, ki bo utripalo za boljši svet. Bodimo tisti drobni plamen, ki bo prižgal ljubezen na svetu.

Jaz, mlada Deklica z Rastočo knjigo verjamem v vse nas, verjamem da zmoremo, da hočemo in da se bomo povezali v eno samo veliko srce. Da se bodo besede zlile v mogočno reko človečnosti in lepote vsega, kar nas obdaja. Verjamem, da bo njen tok tako močan, da bo oblikoval svet v najvišje dobro. Njena voda, tako čista in bistra, kot je čisto otroško srce, bo napojila slehernega žejnega ljubezni. Zdaj, tukaj, za vse nas. Res sem še majhna, a verjamem v vse, kar čutim v svojem velikem srcu in zaupam v to, da se uresničuje nekaj velikega, lepega, mogočnega – preko besed, knjig, dogodkov in povezanosti vseh, ki nas združuje Rastoča knjiga. Verjamem v modrost naših prednikov, da za vsakim dežjem posije sonce, in v besede Malega Princa, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem.

Ljubi ljudje, poglejmo v srce, delujmo z njegovo močjo in podarimo sebi in svetu največ, kar lahko daruje človek človeku, kar lahko damo naravi – ljubezen, porojeno iz resnice, narave, besede … ker vse to smo mi – ena sama velika LJUBEZEN. Naj zažari iz nas in osvetli ves svet,

vaša Deklica z Rastočo knjigo