Dan mladosti v soncu, dežju in toči

Mladi po srcu, člani planinske skupine DU Dolenjske Toplice smo se v čudovitem, sončnem dnevu udeležili društvenega planinskega pohoda na Mirno goro, ki je večkrat v naših programih in tudi kar tako vmes za druženje in rekreacijo. Vodja Marjan Markovič je tokrat izbral pot, po kateri še nismo hodili. S pohodom smo pričeli pri cerkvi v Brezovici in se povzpeli do ostankov vasi Stari Tabor, ki je imela izredno lokacijo, skrito očem , v soteski, ob studencu pod previsnimi skalami. Stari tabor je imel leta 1867 štirideset prebivalcev. Vas je bila pred začetkom 2. svetovne vojne opuščena in 1942 požgana. PD Semič je označilo pot, ki se dviga strmo na vrh Škrilja (1012m), kjer se odpirajo pogledi po Dolenjski, na nasprotni strani Markova glava, kamor se večkrat povzpnemo.
Sestopili smo v dolino za Škriljem in se po gozdnih vlakah in stečinah povzpeli na vrh Mirne gore ter se spustili do planinskega doma. Pot je ena izmed neštetih, ki vodijo na razgledni tisočak, gotovo pa ena izmed zahtevnejših in mi smo jo zmogli, pri koči je sledilo uživanje na sončku ob odlični gostinski ponudbi Doma na Mirni gori . Pogled na prelepo cvetje ob koči je pravi balzam za dušo in Jožica Šavor to zagotovo zna. Predali smo se soncu in klepetu in skoraj pozabili, da je popoldanska vremenska napoved obetala plohe in veter, Temni oblaki so se že zbirali nad domom, ko smo veselo, poskakovali v dolino v smeri Vrčic., vsi navdušeni nad čudovitim pohodom. V dolino je krajša pot, a nalivu s točo nismo ušli, Nekateri pod pelerinami, drugi pod dežniki smo premočeni prišli do cerkve v Brezovici. Marsikdo še ni doživel kaj podobnega in zagotovo bo ta, dan mladosti za vedno ostal med prijetnejšimi spomini.
To je ena lepših poti in zagotovo kmalu spet po njej na Mirno goro, ki je vedno prava izbira za nabiranje kondicije, za druženje in uživanje ob smehu in lepih pogledih.
Elica Pavlič