Po Prešernovih poteh

V četrtek, 28. 2. 2019, so imeli učenci 8. razreda kulturni dan z naslovom Po Prešernovih poteh. Obiskali smo del poti, kjer je živel in ustvarjal naš največji pesnik dr. France Prešeren.

Najprej smo se ustavili na Prešernovem trgu v Ljubljani pri Prešernovem spomeniku. Tam nas je pričakala vodička Urša Pobegajlo, saj je bil dan izveden preko Centra za šolske in obšolske dejavnosti Slovenije. Že tam nam je pokazala lik Primicove Julije, ki stoji na sosednji stavbi in gleda Prešerna. Povedala je tudi, da je bila ljubljanska Prešernova podoba za tiste čase sramotna, saj je nad Prešernovo glavo še podoba gole ženske. Vodička nas je popeljala še mimo stavbe, v kateri je Prešeren stanoval v Ljubljani, na Stari trg, kje s o nastale njegove najboljše pesnitve, v Trnovo, kraj nesrečnega imena, kakor ga je imenoval pesnik in na Breg, kjer še danes stoji Blaznikova tiskarna, v kateri so natisnili edino Prešernovo knjigo Poezije, ki je izšla leta 1846 z letnico 1847. Ustavili pa smo se tudi pri Vodnikovem spomeniku na živilskem trgu, saj je letos Vodnikovo leto. Mineva namreč dvesto let od smrti prvega slovenskega pesnika.

Pot smo nato z avtobusom nadaljevali v Kranj, Prešernovo mesto, kjer smo si ogledali spominski muzej. V njem je še danes pisarna, v kateri je delal, saj je komaj tri leta pred smrtjo dobil samostojno odvetniško službo v Kranju. Šli smo tudi v Prešernov gaj, kjer je Prešeren pokopan. Potem smo šli še do kranjskega spomenika Francetu Prešernu, ki je največji v Sloveniji in stoji pred Prešernovim gledališčem.

Nato smo se z avtobusom odpeljali še v Vrbo, Prešernovo rojstno vas. Tu smo si ogledali njegovo rojstno hišo in spominski muzej, Prešernov spomenik, pred katerim je vsakega 8. februarja točno ob 12. uri Prešernov recital, tako kot v Ljubljani in v Kranju. Nato smo odšli še do vaške lipe s šestnajstimi kamni, na katerih so se v Prešernovem času ob večerih zbirali vaški veljaki in urejali vaške zadeve.

Kulturni dan je bil zelo dobro izpeljan. Učenci so dobili barvne učne liste, na katere so izpolnjevali naloge. Vsa snov, pa jim zelo koristi pri pouku slovenščine, saj je to del podrobnega učnega načrta omenjenega predmeta. Učenci so spoznali Prešernov pomen za Slovence, saj je dokazal, da je naš jezik enakovreden vsem ostalim evropskim jezikom.

                                                                                              Marija Andrejčič