Nahajate se:
Navodila za kompostiranje
Navodila za kompostiranje
22. 1. 2019
Primož P.
299
Navodila za kompostiranje:
1. Izberite mesto za kompostnik
Polsenčna ali senčna lega (v tem primeru ga sonce ne izsušuje ali pregreva), zavarovan pred močnim vetrom in lahko dostopen.
2. Izberite kompostnik
Kompaktna izvedba, lesen, plastičen ali betonski, priporočljivo je, da ima kompostnik neposreden stik s tlemi, stranice morajo biti narejene tako, da onemogočajo živalim in insektom dostop do notranjosti kompostnika, stranice kompostnika morajo biti razporejene tako, da so med njimi odprtine, skozi katere kroži zrak. Pokrov - v primeru, da kompostirate kuhinjske in vrtne odpadke mora biti vedno nameščen, da preprečuje dostop živalim in zadrži dež, ki bi lahko kompostni kup prepojili z vodo.
3. Odlaganje bioragradljivih odpadkov na kompost
Suhi del: Sem sodijo suhi materiali bogati z ogljikom (ogljik bo mikroorganizmom zagotovil dovolj energije za razkroj in absorbiral vlago, če bo le-te v kupu preveč). Če bo v kupu premalo ogljika, bo kup preveč moker. Preveč ogljika pa ga bo osušilo in upočasnilo proces razgradnje.
Odpadki bogati z ogljikom: čajni filtri, kavne usedline, koruzna stebla, kruh, lubje, odsekane veje, ostanki sadja, rjavo odpadlo listje, slama, testenine, žagovina ipd.
Zeleni del: Sem sodijo bolj vlažni materiali, bolj bogati z dušikom. Ti dajejo mikroorganizmom vlago in hranljive snovi, ki jo potrebujejo za življenje. Dušik tudi ustvarja primerne pogoje za razmnoževanje teh mikroorganizmov. Premalo dušika bo precej upočasnilo proces, preveč pa ustvarilo amonijak in s tem smrad.
Odpadki bogati z dušikom: ostanki hrane, jajčne lupine, pokošena trava (priporočljivo jo je pomešati z suhim delom), gnoj rastlinojedih živali ipd.
Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje:
Jedilno olje, mast, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, živalski iztrebki mesojedih živali.
4. Plasti kompostnega kupa
Spodnja plast naj bo v stiku z zemljo (zaradi mikroorganizmov in črvov, pronicanje odvečne vode v tla), čisto na dno kompostnika položimo debelo plast zdrobljenih vej, sledi plast kuhinjskih odpadkov, na kuhinjske odpadke odložimo plast vrtnih odpadkov (trava, rože, stara zemlja lončnic in lesni pepel) naslednja zelo pomembna plast je sestavljena iz listja, šote, slame, lepenke, lesnega ali preperelega komposta (tako zagotovimo, da se moker material meša s suhim), naslednja plast je ponovno sestavljena iz kuhinjskih odpadkov in sledi še plast zemlje.
5. Skrb za prezračevanje kompostnika
Kompostni kup je potrebno enkrat do dvakrat na mesec tudi obrniti, saj ga na ta način dodatno prezračimo: Premečemo z vilami ali že med zlaganjem dajemo med plasti večje veje, katere pri zračenju stresemo.
6. Zrelost komposta
Ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na gozdno prst in se vsi deževniki umaknejo. Proces zrelosti traja šest do dvanajst mesecev.
7. Uporabnost komposta
Pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih večjih rastlin, za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu in kot dodatek k novemu kompostnemu kupu.
8. Zbiranje biorazgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih
Odlagamo samo odpadke, ki so primerni tudi za kompostiranje. Zeleni vrtni odpad (odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje...).
Kuhinjski odpadki (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnate vrečke v katerih odvržemo odpadke ...
9. Pravilno odlaganje odpadkov v zabojnik
Biorazgradljive odpadke v zabojnik odlagamo samostojno oz. v biorazgradljivih vrečkah ali v vrečkah iz papirja. Odpadke je prepovedano odlagati v plastičnih vrečkah.
10. Zakonodaja
V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS št. 39/2010) je pri individualnih hišah obvezno prednostno kompostiranje.
V kolikor imajo možnost, morajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku.
V primeru, da gospodinjstvo nima možnosti kompostiranja je biorazgradljive odpadke prepovedano odlagati v zabojnike za zbiranje preostalih ločenih frakcij.
Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hraniti ločeno tako, da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno ustrezno kompostirati ali predelati.
1. Izberite mesto za kompostnik
Polsenčna ali senčna lega (v tem primeru ga sonce ne izsušuje ali pregreva), zavarovan pred močnim vetrom in lahko dostopen.
2. Izberite kompostnik
Kompaktna izvedba, lesen, plastičen ali betonski, priporočljivo je, da ima kompostnik neposreden stik s tlemi, stranice morajo biti narejene tako, da onemogočajo živalim in insektom dostop do notranjosti kompostnika, stranice kompostnika morajo biti razporejene tako, da so med njimi odprtine, skozi katere kroži zrak. Pokrov - v primeru, da kompostirate kuhinjske in vrtne odpadke mora biti vedno nameščen, da preprečuje dostop živalim in zadrži dež, ki bi lahko kompostni kup prepojili z vodo.
3. Odlaganje bioragradljivih odpadkov na kompost
Suhi del: Sem sodijo suhi materiali bogati z ogljikom (ogljik bo mikroorganizmom zagotovil dovolj energije za razkroj in absorbiral vlago, če bo le-te v kupu preveč). Če bo v kupu premalo ogljika, bo kup preveč moker. Preveč ogljika pa ga bo osušilo in upočasnilo proces razgradnje.
Odpadki bogati z ogljikom: čajni filtri, kavne usedline, koruzna stebla, kruh, lubje, odsekane veje, ostanki sadja, rjavo odpadlo listje, slama, testenine, žagovina ipd.
Zeleni del: Sem sodijo bolj vlažni materiali, bolj bogati z dušikom. Ti dajejo mikroorganizmom vlago in hranljive snovi, ki jo potrebujejo za življenje. Dušik tudi ustvarja primerne pogoje za razmnoževanje teh mikroorganizmov. Premalo dušika bo precej upočasnilo proces, preveč pa ustvarilo amonijak in s tem smrad.
Odpadki bogati z dušikom: ostanki hrane, jajčne lupine, pokošena trava (priporočljivo jo je pomešati z suhim delom), gnoj rastlinojedih živali ipd.
Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje:
Jedilno olje, mast, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, živalski iztrebki mesojedih živali.
4. Plasti kompostnega kupa
Spodnja plast naj bo v stiku z zemljo (zaradi mikroorganizmov in črvov, pronicanje odvečne vode v tla), čisto na dno kompostnika položimo debelo plast zdrobljenih vej, sledi plast kuhinjskih odpadkov, na kuhinjske odpadke odložimo plast vrtnih odpadkov (trava, rože, stara zemlja lončnic in lesni pepel) naslednja zelo pomembna plast je sestavljena iz listja, šote, slame, lepenke, lesnega ali preperelega komposta (tako zagotovimo, da se moker material meša s suhim), naslednja plast je ponovno sestavljena iz kuhinjskih odpadkov in sledi še plast zemlje.
5. Skrb za prezračevanje kompostnika
Kompostni kup je potrebno enkrat do dvakrat na mesec tudi obrniti, saj ga na ta način dodatno prezračimo: Premečemo z vilami ali že med zlaganjem dajemo med plasti večje veje, katere pri zračenju stresemo.
6. Zrelost komposta
Ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na gozdno prst in se vsi deževniki umaknejo. Proces zrelosti traja šest do dvanajst mesecev.
7. Uporabnost komposta
Pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih večjih rastlin, za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu in kot dodatek k novemu kompostnemu kupu.
8. Zbiranje biorazgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih
Odlagamo samo odpadke, ki so primerni tudi za kompostiranje. Zeleni vrtni odpad (odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje...).
Kuhinjski odpadki (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnate vrečke v katerih odvržemo odpadke ...
9. Pravilno odlaganje odpadkov v zabojnik
Biorazgradljive odpadke v zabojnik odlagamo samostojno oz. v biorazgradljivih vrečkah ali v vrečkah iz papirja. Odpadke je prepovedano odlagati v plastičnih vrečkah.
10. Zakonodaja
V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS št. 39/2010) je pri individualnih hišah obvezno prednostno kompostiranje.
V kolikor imajo možnost, morajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku.
V primeru, da gospodinjstvo nima možnosti kompostiranja je biorazgradljive odpadke prepovedano odlagati v zabojnike za zbiranje preostalih ločenih frakcij.
Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hraniti ločeno tako, da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno ustrezno kompostirati ali predelati.
.png.png)
