Šege in navade: Binkošti

Bolj zgodnja ko je velika noč, bolj zgodnji so od nje povezani prazniki. Petdeseti dan po veliki noči nastopi »praznik tednov« v cerkvenem koledarju ali binkošti, ko se praznuje prihod svetega Duha. Praznik ima svoje korenine v stari zavezi, praznujemo pa ga od 3. stoletja dalje. Ime izvira iz besede finfhustin (stara nemščina) ali pentekote (starogrščina). V Sloveniji ta praznik imenujemo tudi Duhovo in je, kot vsak poseben dan v letu, prepleten z raznimi šegami in navadami.

Ponekod so na ta dan z blagoslovljeno vodo pokropili polja in travnike, da bi ne bilo hude ure ampak dobra letina. Poznana je tudi šega umivanja obraza z jutranjo roso, ponekod pred, ponekod pa po sončnem vzhodu. Močili so si oči, da jih ne bi bolele ali pa se umivali z roso zelene detelje, da bi ne imeli peg.

Prvotno praznovanje binkošti je trajalo kar 8 dni, danes pa ga zaznamujeta le še dva dneva, binkoštna nedelja in binkoštni ponedeljek. Spada pa današnja nedelja med dela proste dni v letu, zaradi česar so danes zaprte trgovine, kar pa je sploh največje presenečenje današnjega dne za marsikoga.

Prijetno praznovanje!