Šege in navade: Veliki četrtek

S cvetno nedeljo se je začel veliki teden, ime izvira še iz časa cerkvenih očetov in nima kakšnega teološkega pomena. Šege in navade so v tem tednu zelo pestre in raznolike, kar dokazuje veliko bogastvo naše države in naroda na tem področju. Včasih je bilo do velike srede, ki je danes sploh ne praznujemo več, potrebno postoriti vsa fizična dela, od urejanja bivalnega okolja, do dela na polju. Druga značilnost je bila, da so v nekaterih cerkvah že postavili božji grob, redko kje pa vidimo šego, da so pred cerkvijo znesli neuporabno staro cerkveno pohištvo, po katerem je nato tolkla mladina z gorjačami in zganjala ropot. Rekli so, da »strašijo Boga". To se je nadaljevalo tudi na veliki četrtek in petek.« Na splošno je bil veliki teden tih teden in stvari so se umirili. Ponekod se tudi pogovarjati niso smeli na glas.

Veliki četrtek skupaj z velikim petkom in veliko soboto sestavlja velikonočno tridnevje. Na veliki četrtek pri dopoldanski maši škof posveti obredna olja: krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja. Glavno vsebino praznika izraža večerna maša, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo.