Šege in navade: Cvetna nedelja

Začenja se veliki teden, ki se konča z največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo. Danes, 7 dni pred veliko nočjo, praznujemo cvetno nedeljo. Na ta dan se v cerkvah blagoslavlja v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje.

Prinašanje zelenja k blagoslovu ima izvor v evangelijih, v cerkvah pa je po Evropi razširjeno od 9. stoletja dalje. Povezano je tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali »sveto« rastlinje, ki naj bi njih in njihove domove varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen. Zelenje od butar se po navadi zatakne pod streho hiše, in naj bi tako varovalo hišo pred nesrečami. Deli butare pa so se na kresni večer raznesli tudi po njivah in si tako izprosili bogato letino.

O cvetni nedelji se je pisalo tudi v Ilustriranem Slovencu. V številki 24. je bilo marca leta 1929 zapisano: »Velikonočni prazniki se prav za prav začno že s cvetno nedeljo. Tedaj neso otroci v cerkev »butare«, zelenja z okraski, jabolki in pomarančami. Od »butar«, ki jih prinesejo otroci iz cerkve od blagoslova, se dobro spravi in zlasti ceni kot pripomoček zoper hudo uro oljka in šibje, ki je iz njega sestavljena »butara«, sadje pospravijo otroci, zelenje pa se da živini med krmo.«