Šege in navade: Koledovanje

Na Slovenskem je bilo v decembrskem času, ponekod je seveda še danes, prisotno tudi koledovanje. Izvira iz rimskih časov, od koder je tudi ime saj so Rimljani prvi dan meseca imenovali calandae. Najbolj posebne so bile kalende ob začetku leta, ko so rimski meščani  v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali.

V božičnem času, ki traja od. 24 decembra do 6. januarja pa  so po naših vaseh hodili božični koledniki, svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni koledniki in trikraljevski koledniki.  Koledniki so bili povečini vaški fantje, godci, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali pesmi, imenovane kolednice.

S svojimi obhodi so združevali vas v skupnem prazniku. Po končanih obhodih pa so nabrane darove skupaj pojedli in skupaj popili in prijateljsko skupaj stopili v novo leto.