Šege in navade decembra: Tepežni dan

Tepežnica je čas, ko oblast prevzamejo otroci in se vsaj enkrat na leto maščujejo odraslim za prejete udarce, piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. Tepežkanje velja 28. decembra samo do 9. ure zjutraj, ki so jo otroci ponavadi prespali. Šega ima zelo stare korenine, saj se nanaša na dan, ko je dal Herod pomoriti otroke, ko je iskal novorojenega kralja.

Tepežkanje je bilo v časih naših prednikov pravi blagoslov, ki naj bi z narave (šibe) prehajal na ljudi, predstavljal pa je rodnost in življenjsko moč. Starejšim je pomenil obljubo zdravja, dekletom željo za dobro omožitev, živalim v hlevu dobro rejenje, celo po deblih dreves je švrknila šiba, da bi naslednje leto dobro rodilo. Udarcu ali dvema se ni mogel izogniti nihče – če tepežkarjem nisi odprl vrat, te je namreč celo leto čakala nesreča.

Kakšna pa je morala biti šiba za tepežkanje? Otroci so lahko uporabljali zimzelene rastline ter šibe iz drevja, ki spomladi hitro ozeleni. Najpogostejše so bile leskova, vrbova, brezova, smrekova ali brinjeva veja. Udarci niso bili simbolični, kot pri današnjem tepežkanju, ampak kar krepki.

Tepežkanju so v nekaterih delih Slovenije rekli tudi šapanje, ponekod pametiva, rodivanje, drugje pa so fantje po hišah friškali.