Šege in navade decembra: Jaslice

Najbrž ena najlepših božičnih navad na Slovenskem je postavljanje jaslic pod božičnim drevesom. Jaslice so kipci ali slike, ki ponazarjajo Kristusovo rojstvo.

Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo.

Na Slovenskem so prvi postavili jaslice jezuiti. To je bilo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. V njih so poldrugi meter visoke osebe, kipi, v zaporednih različnih prizorih predstavljale božične skrivnosti.

Figure so v poljubni velikosti. Lahko so iz lesa, kamna, gline ali izrezane iz papirja. Postavljene so na podlago iz mahu ali trave, ponekod pa pripravijo tudi žive jaslice - v Sloveniji so tovrstne najbolj znane v Postojnski jami, ali pa ledene jaslice (Mojstrana).

Na Brezjah se nahaja celo muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta.