Šege in navade: Zimski solsticij

Sončev obrat ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Zimski Sončev obrat (zimski solsticij) pa se zgodi 21. decembra, poredko pa dan kasneje. Takrat se začne zima. Dnevu ob zimskem obratu, ki ima hkrati velik religiozni pomen, rečemo božič.

Praznovanje korenin zimskega solsticija in božiča sega v predkrščanski čas, ko so mnoga naravna ljudstva častila Sonce kot najpomembnejšo zvezdo v našem osončju, saj so se zavedala, da brez njegove svetlobe in toplote ni mogoče življenje.

V obredih ob zimskem sončnem obratu ali solsticiju so naši slovanski predniki praznovali rojstvo boga Sonca - Božiča Svarožiča, Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado Sonce, in verjeli, da ta dan Sonce premaga temo, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. Ko se mlado Sonce šele rodi, mu je potrebno pomagati, zato so naši slovanski predniki v tem času kurili kresove ali tudi t.i. »čoke« (čoki so debela debla, ki so gorela vse praznične dni okoli Božiča Svarožiča).