GRADOVI IN DVORCI V OBČINI DOLENJSKE TOPLICE

Širše območje Dolenjskih Toplic je bilo prostor nekaterih najzgodnejših poselitev, kjer so različne skupnosti živele vse od prazgodovinskih časov naprej. V srednjem veku so tu zrasli mogočni gradovi, ostaline katerih si obiskovalci lahko ogledajo šele danes. 

Grad Rožek in Naravoslovna gozdna učna pot Rožek

Grad Rožek (Roseckh) so na začetku 13. stoletja so ga dali zgraditi vitezi Rožeški. Prvič je pisno omenjen leta 1249, kot Reizekke. Dobro utrjen grad, postavljen na obrobju globoke kraške udorne jame, je zamenjal več lastnikov in na koncu prešel v last knezov Auerspergov. Opuščen je bil v 19. stoletju. Predstavljen je tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.

Danes na mestu, kjer je stal, še vedno lahko vidimo ostanke podzemnih kleti, ruševine pa so ena od točk na Naravoslovni gozdni učni poti Rožek, ki vas bo popeljala mimo 13 različnih postojank, kjer si boste med drugim lahko ogledali razvaline gradu, zanimive kraške pojave, življenje in rast drevesa, drevesne vrste, sestavo tal, majhen arburetum tujih vrst in grmovnic ipd.. 

Pot zajema biološko-gozdarsko tematiko in je primerna zlasti za otroke prve in druge triade osnovne šole, vsekakor pa bo zanimiva tudi za odrasle. Dostop je možen z regionalne ceste Ljubljana–Črnomelj, odcep za Rog (Bazo 20) v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah.

Grad Stara Soteska

Na desnem bregu reke Krke nad Žago Rog sredi gozda stojijo ruševine srednjeveškega gradu Stara Soteska, ki naj bi po Valvasorjevem pričanju stal že leta 1231, ko se omenjata soteška viteza Rudolf in Ulrik. Zaradi romanske zidave se čas izgradnje uvršča v 12. stoletje. 

Leta 1326 je v pisnih virih dokumentiran prvi lastnik, goriški vazal Herman Soteški, brat Henrika Črnomaljskega. Grad je na sredini 15. stoletja v vojni s Habsburžani razdejal celjski vojskovodja Jan Vitovec. Nekaj let kasneje ga je zapustila vdova viteza Erazma Soteškega in ga predala vitezom Širskim. V 16. stoletju je bil opuščen, saj se je gospoda začela iz neudobnih gradov na vzpetinah seliti v udobnejše dvorce v dolinah.

Po Valvasorju naj bi grad obdajalo trojno obzidje in krona stolpov. Dostop do gradu je zelo verjetno zapiral še en dodaten stolp, v virih omenjen kot turren. V skalo je imel vsekane ječe, kjer so v času turških vpadov zapirali in mučili ujete Turke. Te so mu nadele poseben naziv "Zeleni grad". Konec 15. stol. je lastnik gradu Jurij Širski v ječo zaprl tudi svojo hči, ker se je proti njegovi volji zaljubila v učitelja.

Ljudsko izročilo govori o kači s kronico, zakleti deklici, ki naj bi se sončila na ruševinah. Njena usoda se je zgodila bodisi zaradi razuzdanosti graščaka bodisi krutosti njenega očeta, ker ni bila dovolj podložna. Ljudje so med drugim govorili, da konji nikakor niso želeli v ta hrib, ko se je spravljal les v Stražo, da mora biti res preklet. Skozi leta je imela zakleta kačja kraljična veliko nadobudnih rešiteljev, a nikomur ni uspelo. Govorilo se je, da je treba kačo trikrat udariti s palico, da bi urok izgubil svojo moč. Pastirček oziroma furman je šel na grad in kačo udaril s šibo. Ko je udaril enkrat, je kača zinila, ko jo je udaril drugič, je še bolj zinila, zato se je ustrašil in zbežal stran, kača pa mu je zavpila, da se vrne čez 100 let. Na teh ruševinah je kasneje zrasla majhna smrečica, ki ni presegla višine 1 m. O njej govori ohranjena prerokba, ki narekuje, da se bo, ko bo zrasla, iz njenega lesa stesala zibelka. Ko se bo v tej zibelki zazibal otrok, bo tudi kačja kraljična osvobojena.

Dvorec Soteska

Dvorec Soteska, ki ga domačini preprosto poimenujejo Grad Soteska, je v letih 1664 in 1689 dal zgraditi grof Jurij Žiga Galenberg. Če so gradovi imeli pretežno obrambno vlogo, je bila vloga dvorcev predvsem bivalna, estetska, gospodarska in družbena, služili pa so tudi kot viden statusni simbol visokega stanu. 

Zaradi svojih bogatih štukatur in poslikav ter razkošja opreme je dvorec dolgo veljal za enega najlepših na Kranjskem, o čemer je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki ga imenuje tudi kranjski Versaj. 

Dvorec je bil med drugo svetovno vojno požgan in izropan na ukaz poveljstva odporniškega gibanja, da ne bi padel v roke okupatorjevim silam, kar so v tistem času močno obžalovali številni kulturniki in umetniki, med drugim tudi slovenski slikar in grafik Božidar Jakac. 

V letu 2024 je Občina Dolenjske Toplice izvedla obnovo vhodne partije, da bi se ruševine saniralo za namen vzpostavljenja novega prostora za različne dogodke, prireditve in aktivnosti ter zagotovila varnost obiskovalcev.

Gospodarska trdnost gospostva Soteska je v 19. stoletju slonela na izkoriščanju obsežnih roških gozdov. To je pomenilo,d a jebilo to območje eno najrazvitejših v deželi. V sredini 19. stoletja je bila na desnem bregu Krke postavljena žaga, ki je doživela svoj razcvet v obdobju med dvema svetovnima vojnama, danes pa so na tem mestu še vedno med drugim vidni tudi ostanki stare železnice, po kateri so odvažali hlodovino. 

Kot zanimivost naj dodamo še to, da je v Soteski po 1840 delovala tudi pivovarna. Za njene potrebe so v okolici Soteske zasadili nasade hmelja in 1867 kraško jamo Jazbina pri Podturnu preuredili v hladilnico.

Več predstavimo v naslednjem blogu. Ostanite z nami in nas podprite pri ustvarjanju topliške zgodbe.

Aktivnost se izvaja v sklopu projekta Oživitev grajskega kompleksa Soteska, sofinanciranega s strani RS MGRT, NOO v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost - financira Evropska unija NextGenerationEU.